ulj_fif_zg1_uvz_sno_zapiski_01

ulj_fif_zg1_uvz_sno_zapiski_01 Zgodovinska zavest: Zavedanje, da se dru?ba in svet spreminjata. Nekatere dru?be se izrazito ozirajo nazaj. Zavedanje je v razli?nih ?asih in dru?bi razli?no ? do njih delujejo silnice, ki zgodovinsko zavest vzpodbujajo ali zavirajo. Funkcije zgodovinske zavesti: Zgodovinska zavest je oporna to?ka, ki v kriznih situacijah pomembno vpliva na identiteto razli?nih skupin. Zgodovinsko zavest oblikujejo dru?ina, šola, mediji, zgodovinske izkušnje ljudi, zgodovinska znanost. Tematska in metodološka obnova: ima dva motiva. 1. zgodovinarji se naveli?ajo non – stop preu?evati en in isti predmet. Pogosto je povezano tudi z menjavo generacij (mlajši nadgrajujejo). 2. Zunanji motiv – menjava re?ima. Zgodovinopisje se loteva na dva na?ina: a) jadikovanje b) racionalen ? tematska in metodološka obnova. V slovenskem prostoru pride ?e pred padcem re?ima. 2/2 80. let ? znaki odpiranja temam, ki so povezane z vsakdanjim ?ivljenjem. Avstrijsko-koroško obmo?je ? obstajajo dokazi, da so tam ?iveli Slovani. Kaj zgodovina preu?uje? S ?im se ukvarja? 1. Zg. posreduje razmeroma zanesljivo vednost o preteklosti s pomo?jo dolo?enega instrumentarija (histori?na metoda), ugotavljanj iz pri?evanj preteklosti, politi?nega dogajanja, dru?benih, kulturnih in gospodarskih razmer, ljudi – njihovo ?ivljenje, mišljenje, ?ustva in ravnanja v dolo?enem prostoru in ?asu. 2. Zg. veda ta dejstva in dogajanja povezuje v smiselne celote. Preu?uje komplekse znotraj celot, da spozna njihove strukture in le-te pojasni. 3. Zg. veda se sprašuje po na?elih, po katerih ugotavlja in pojasnjuje posamezna dejstva in po merilih, s katerimi izbira posamezna med številnimi dejstvi, ki so se zgodila. Razlike med 1., 2. in 3. to?ko: 1. in 2. se nanašata na zgodovinopisje, ki se nanaša na preteklost. 3. se nanaša na zgodovinopisje samo (kaj to sploh je). Je nekaka teorija zgodovine (metazgodovina). Poka?e na dejstvo, da meje zgodovinopisja niso ve? samo v lastnostih zgodovinarjevega znanja o preteklosti in niso samo v nepopolnosti virov. HISTORIOGRAFSKA PARADIGMA – stanje zgodovinske vede v nekem ?asu (S ?im se ukvarja? Kaj jo zanima? Kako preu?uje?). To se skozi zgodovino spreminja. … je privzemanje, preseganje ali odpravljanje na?inov, kako zgodovinopisje dolo?enega prostora in dobe zgodovino preu?uje. … je prepletanje metodoloških, konceptualnih in interpretacijskih izhodiš?, modelov, pobud in rešitev znotraj razli?nih dru?benih znanosti. PARADIGMA ? ZGODOVINAR ? VIRI (nosilci vsebine) ? ? … ne govorijo sami po sebi, ampak toliko kot mi ?elimo od njih. ZGODOVINOPISJE USTVARJALEC VIRA (pisec, trgovec, ? mati?ar …) PRETEKLOST Odnos med paradigmo, zgodovinarjem in virom ? rezultat tega je zgodovinopisje. Primeri: 1. Zapuš?inski inventar ? popis zapuš?ine po umrlem ?loveku. Uporabljajo ga ?e v 19. st. (Francija). Pri nas zapuš?inski inventar (prvi) uporabi zgodovinar Levec (ok. 1896) v reviji ?Poro?ila muzejskega društva za Kranjsko?. Razprava se nanaša na grad Smlednik – Levec uporabi inventar baronice (iz leta 1750). Najde toba?nico ? sklepa, da je bila dama ?astilka njuhanca. V Lev?evem ?asu kadijo le tiste ?enske, ki nasprotujejo dru?benim normam (npr. George Saint) in ?enske iz obrobja, njuhanje pa sploh ne pride v poštev. 15 let kasneje J. Mantuani v reviji ?Karniol? (1909) [kulturni vidik] obravnava isto stvar, a ne gleda na to tako kriti?no kakor Levec. Sergej Vilfan ? Pravna zgodovina za Slovence. Zanimalo ga je, kolikšen je bil kapital [gospodarski vidik]. Sodobne zgodovinske raziskave inventarjev so vklju?ene v premik zgodovinske vede, ki usmerja k preu?evanju kulture, anonimnim – tihim procesom, anonimnim ljudem, vsakdanjega ?ivljenja, navad, ?ustev, mišljenja … Zgodovinska paradigma ? odpira in razpira vire. Vednost se spreminja zaradi tega, kako beremo vire (npr. toba?nica). Pred npr. 50-imi leti so druga?e gledali na ?enske, ki kadijo, kakor danes. 2. Snubljenje ? v ? 18. st. se razlikuje od današnjega. Vzemimo primer iz GMDS- a (Glasnik muzejskega društva za Slovenijo – po 1. svetovni vojni, prej za Kranjsko), ki ga napiše Lušin o F. Raigersfeldu, plemi?u iz dru?ine Rakovec (preimenujejo se v Raigersfelde). F. Raigersfeld bi moral postati duhovnik, a ga to ni zanimalo, kot ga tudi vojaška slu?ba ni pero, Degen – me?), zanima pa ga trgovina ? ?eli iti na šolanje v zanimala (Feder – Amsterdam, a mu o?e ne dovoli zaradi tamkajšnje vere (kalvinizem), zato gre v Genovo. Okoli 1722/23 se uveljavi ? pošljejo ga na Portugalsko – do?ivi poraz (mislil je, da bo zlahka ?prepri?al? Portugalce, da bi se z Nem?ijo trgovsko povezali). Nekaj ?asa dela na Reki, potem v Trstu. Vrne se domov v Ljubljano in za?ne pisati dnevnik. Nekaj dnevniških zapisov: 17.1.17.. je bil prvi? s svojo baronico Marijo – Ano Ehrberg; 12.2. je bil pri madame Werthenthal. Sre?al je svojo ljubo z njeno sestro. Peljal jih je v gledališ?e; 22.2. odpeljal jih je na Sv. Grob; 23.2. bil je pri gospodu W., ki ga je popoldne odpeljal k Ehrbergovim (starši Marije – Ane); 8.3. bil je na Sv. Grobu. Sre?a gospo W. In svojo ljubo. Delavka pri E. ga vpraša, da gospo baronico zanima, kakšne namene ima z njeno h?erjo; 14.12. preko Dola odpotoval na Dunaj (da bi dvignil denar), da bi zasnubil svojo najljubšo. Zasnubi gd?. Ehrberg, gospa E. nima ni? proti, gospodi?na je zadovoljna. Kot znak ljubezni ji podari prstan, ona njemu pa obesek s ?rko Z; 17.12. pripotoval na Dunaj. Z Dunaja odpotuje v Ljubljano; 19.3. se slavnostno zaro?i; 10.6. se poro?i; 16.6. se preselita v hišo, ki jo je kupil. Najbolj ga je prizadela ?enina smrt leta 1752 (rodila mu je 22 otrok, od tega jih je le šest pre?ivelo). Stara je bila komaj 42 let. Pisal je pisma in jih odnašal na grob svojega angela. Avtor besedila samo omeni, da jo je imel rad, ne omenja pa kakršnihkoli globljih ?ustev (morda je bila takrat ljubezen tabu). Danes: Zgodovina razdeli zgodbo na manjše situacije (npr. naklju?no sre?anje, sre?anje v gledališ?u in cerkvi, sre?anje E. v Ljubljani, snubitev, sestavljanje poro?ne pogodbe, poroka …). Zgodovinarje fascinira njegova takojšnja zaljubljenost. Zanima jih, kakšen je tip vira (kronika, spomini – npr. ko opisuje sre?anje z E.; paziti moramo na glagolski ?as, preide na dnevnik – osebni zapisi, avtenti?en, pisan zaporedno, direkten …). Ljubezen ni bila izrazito popisana, seksualnost pa je bila omenjena le toliko, kolikor se je omenjalo otroke. ?enskih virov je zelo malo, so predvsem z moškega stališ?a. Raigersfeldov za?etni motiv je zaljubljenost – to se mu zdi tako pomembno, da mora o tem pisati. Zanimivo je tudi, da ti ljudje med seboj govorijo prete?no nemško. Nemš?ina je bila vsakdanji jezik. Jezik dogajanja: dru?beno in dru?abno okolje; funkcije, prilike; nanašalnost/motiviranost slovenskega govora. Zanimiv je preklop med nemš?ino in slovenš?ino, ki se za?ne, ko Raigersfeldu Kuschar re?e, naj vstane ? kdaj se kon?a, ne vemo. Nekateri to interpretirajo kot ?jezik srca?. Uporabljajo razli?ne pojme, ki nimajo zveze z zgodovino. Dru?bo sestavljajo sestri Marija – Ana in Francelj, gospe W. in E. ter Raigersfeld. Hkrati se skrivajo in ka?ejo javnosti. Dru?ba hodi v cerkev in gledališ?e. Pot do oltarja (poroka) ? znaki morajo biti dvoumni dokler ne pride do zaroke. Bistveno je biti zvest. Socialni status: ona baronica, on ni?ji plemi?. Prehajanj med stanovi je malo. Poroka je mogo?a zaradi tega, ker so bili tudi E. plemi?i. Dru?ina R. se razvija in postanejo baroni. 3. Jedilni pribor ? Walther Schmidt l. 1909 objavi razpravo o hišni opremi kranjskega plemi?a. Opiše jedilni pribor, bralcu pa prepuš?a, da s tem kaj naredi. Se ne preve? ukvarja s temi predmeti. Danes: Zgodovinarje zanima takratni na?in rokovanja (uporabljanja) s predmeti. Zanimajo nas ljudje – kako ravnajo s temi predmeti. Ne zanima nas, kako predmeti izgledajo. Gre za to, da vsak je in pije s svojimi predmeti – da ne pride do stika z intimnimi deli (ustnice). Na pisanje zgodovine ne vpliva samo politika, pogosto so odgovori na vprašanja, ki so aktualna danes in iš?e odgovore v zgodovini. Sedanjost pogosto postavlja stvar izbire objektivnosti. Z distanco lahko bolj objektivno ocenimo dogodek. KRITERIJI OBJEKTIVNOSTI: , zadosti zahtevi po sistemati?nosti in metodiki , izhodiš?e predpostavi svoje predpostavke , zdr?i preizkus svojega preu?evanja v dialogu (preverjanje) z realnim stanjem , ?e spregleda ali zamol?i vire, ki so pri?a njegovi tezi, ni objektiven , objektivnost je odprt prostor za diskusijo Kako se spreminja paradigma ali vsebina? Novi viri, nova zanimanja. Zgodovinopisje se od Tacita do 18. st. zanima za boje in politi?ne dogodke, za velike dogodke. V ?asu razsvetljenstva se za?ne širiti na podro?je kulture, umetnosti in literature. Zgodovinopisje 19. st. se zopet ukvarja z velikimi osebnostmi, splošnih zakonitosti ne more opisati, tematska širitev se v 19. st. zo?i. V 20. st. se zgodovinopisje spet ukvarja s splošnimi dogodki. Namesto obdobij se preu?uje problem. To se za?ne v Franciji. Poskuša si poiskati neko notranjo povezavo, primerjavo. V starem in srednjem veku je zgodovina literatura (vrsta knji?evnosti) ? njen namen izrazito prakti?en. V zgodovini naj bi bil nauk o ravnanju (kot politik, vernik, patriot). Temu re?emo PRAGMATI?NO ZGODOVINOPISJE – pripovednost. V glavnem se ne spuš?a v vzroke dogajanj. V humanizmu se razvije mo?nost kriti?nega pogleda. Pomembno postaja sistemati?no odkrivanje virov. ERUDICIJSKA SMER – sistemati?no vzpostavljanje metodi?no. GENETI?NA SMER – zdru?i postopke kriti?nega pretresa virov z razpravljanjem o tem, kaj je vzrok dogodkov. GENETI?NA HISTORIOGRAFIJA/HISTORIZEM – na?elno stališ?e konec 18. st. Zgodovinske dogodke moramo presojati v skladu s ?asom, v katerem so nastali, ne pa s sodobnimi merili. IDEALISTI?NI HISTORIZEM – izrazito poudarja naklu?je in posamezni dogodek. Zanj je zg. v posameznem, zlasti politi?nem podro?ju. POZITIVIZEM – poskuša na dru?bo aplicirati naravoslovje. Ne omeji se samo na politiko; ostaja na površju pri raziskovanju. Prepri?anje, da je zgodovinar pasiven, mora iti v arhiv. V 20. st. se razvije STRUKTURNO ZGODOVINOPISJE. Ne zanimajo ga posamezni elementi. Preu?uje strukturo kot celoto. Ukvarja se s histori?nimi strukturami (politika, dru?ina, gospodarstvo). STRUKTURNO-GENETI?NA SMER - … ZGODOVINSKI VIRI IN NJIHOVE VRSTE Pomen virov ? ali jim verjamemo? Vrednost vira ? do izraza pride takrat, ko ga kriti?no pretresemo. Kritika virov ? temeljni postopek, ki ga uporabljajo zgodovinarji. Iskanje virov Zbiranje gradiva Kriti?ni pretres virov (kritika virov) – tekstna in histori?na kritika. Tekstna kritika – ali je vir identi?en ali ne. Razvoj v humanizmu. Osnova v filologiji. Histori?na kritika – pretres besedila. Zgodovinski viri: , avdiovizualni viri (audio ? besedila; podobe; predmeti; obi?aji; jezik; poimenovanje …) , pisni viri , ustni viri , materialni viri vire lahko lo?imo po: vsebini, materialu … - zunanji kriteriji. Spoznavnost vira: pomemben je kriti?en pretres. Materialni viri – predmeti (bolj) izra?ajo stanje. Kriti?ni pretres = kamen spotike ? vire lahko razdelimo na tri na?ine; dva vezana na mesto, ki ga ima vir na poti med zgodovino in … Delitve virov: 1. Govorimo o virih prve in druge roke: Dogodek ? ustvarjalec vira ? zgodovina; vir prve roke (pisma, avtobiografije, urbarji, zapisniki …) Dogodek ? ustvarjalec vira ? zgodovina; vir druge roke VPRAŠLJIVOST AVTENTI?NOSTI 2. Primarni in sekundarni viri: Npr. intervju z zunanjim ministrom ? ?e ta vir obstaja, gre za primarni vir, ?e pa mi beremo o tem intervjuju, je to sekundarni vir. Sekundarni vir pa lahko postane tudi primarni. Vsi viri prve roke so primarni, ne pa tudi obratno. Npr. nekdo opisuje Kranjsko ? je vir prve roke in sekundarni vir; nekdo opisuje o turških vpadih ? je vir druge roke in primarni vir. 3. Historiografija: Zgodovinar uporablja gradivo za podporo/pomo? pri pisanju. Potrebno je ozna?iti avtorja, na katerega se sklicujemo pri pisanju zgodovine. Historiografija ima status sekundarnega gradiva. Historiografija je primarno gradivo le: METAZGODOVINA. 4. Delitev na poro?ila in preostanke: PORO?ILO ? urejena besedila; ustno izro?ilo, anali, ?asopis, kronika ? ima namen o neki stvari poro?ati. PREOSTANEK ? mati?ne knjige, umetniška dela, urbarji, zapisniki ? nastaja v sprotnem ?ivljenju. Ne nastaja, da bi o ne?em poro?al. ZBIRANJE GRADIVA (HEBRISTIKA) Zbiranje gradiva je sistemati?no. Vedeti moramo, kam iti in kaj tam najdemo. Vodilni viri so tisti, ki so relativno najbolj pomembni (npr. vodilni vir za naselitev Slovanov gre v konverzijo). Vodilni viri za posamezna obdobja: , ANTIKA = napisi, ostanki upravnih aktov (predvsem Egipt), pisma, arheološki ostanki, historiografski viri (pogosto edini viri). , PREHOD IZ ANTIKE V SREDNJI VEK = historiografski viri (kronike, anali – letopisi, biografije, ?ivljenje svetnikov), kapitularji ali popisi ?ivljenja gospostva ? preostanki. , SREDNJI VEK = listine (preostanek ? govorijo o upravnih aktih, nastale v sprotnem ?ivljenju), urbarji, dr?avna zakonodaja (Bizanc) – postopoma, zapisi obi?ajnega prava (Saško ogledalo …). , NOVI VEK = upravni akti (za?nejo se izrazito uporabljati), diplomatsko gradivo (npr. Beneški poslaniki iz Londona), vojna poro?ila. , OD 16. ST. = publicistika (najprej letaki, kasneje ?asopisi). , 17., 18. ST. = statisti?ni viri (v Sloveniji 1754 – popis prebivalstva). , 19. ST. = najpomembnejši postajajo publicisti?ni viri. V kakšni obliki so viri dostopni zgodovinarju? , Terenski viri (privatne zbirke) , Institucije (arhivi, knji?nice, muzeji …) , Publicirani viri VIRI NA TERENU Kakšne vire najdemo na terenu (tip, oblika)? Arhitektura – tipi naselij, urbanisti?ni na?rti, poljska razdelitev (Sorško polje – kakšno orodje je moralo biti …), mesta, reke, relief, kako poteka gorovje za etni?ne enote, oblikovanje politi?nih enot … Napisi Ostanki starih poti Privatne zbirke – hišni arhivi (dokumenti, predmeti, stvari) – kar ljudje hranijo pri sebi (tudi spomini – v glavi); na terenu ljudi sprašuješ o kaki zadevi. Jezik – hišna, osebna imena, toponimi … VIRI V INSTITUCIJAH Viri v arhivih, muzejih in knji?nicah. V ?em je razlika z viri na terenu? Arhivsko, muzejsko, knji?ni?no gradivo je urejeno. Zbrano je po nekem specifi?nem vidiku; sistemati?no. Jezikoslovni inštituti ? gradivo na terenu se avtomati?no zbira in je dostopno; zapisano je v kartotekah. Zbrano je na enem mestu. Je katalogizirano (katalogi). Da vemo, kaj imajo v arhivu, moramo poznati strukturno upravo. Ali potreba po terenski raziskavi izgine, ko imamo vire zbrane v institucijah? Terenske raziskave so še vedno pomembne, da pri ljudeh/na terenu izvemo, kako nek predmet deluje/kako so z njim delali/kaj je pomenil za ?ivljenje … VIRI V PUBLIKACIJI Nanaša se na terenske vire in vire v institucijah. Npr. gradivo na terenu dokumentirajo, popišejo, ravno tako vire v institucijah popišejo, komentirajo in izdajo publikacijo ? viri postanejo dostopni ljudem tudi v publikaciji. Publikacija, ?e je opravljena po na?elih za popisovanje vira, ima isti status kot vir sam (ni nam treba hoditi na Dunaj, ?e je nek vir publiciran). Kakšne so prednosti publiciranega vira? Opravljena je tekstna kritika (?e se da ugotoviti, se ve, kdo je avtor, izdaja se ?imbolj pristna oblika vira, navaja se, kje se hranijo originali, datirani so, navedena so imena, kraji … ?e ni pristen, izvemo zakaj, kje so pristni viri …Narejene so študije. Razlo?eni so posamezni pojmi. Stvari, ki so ?e ?o?iš?ene? ? zgodovinar se jih loti samo še po vsebinski plati. , Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (5 zvezkov; gradivo za leta 500 – 1246) , Can: … - gradivo za Štajersko ? zbirka listin , SAZU izdala: Viri za zgodovino Slovencev v srednjem veku Viri za zgodovino Slovencev v novem veku ? prevzela izdajanje virov v novejšem ?asu , Milko Kos: Urbarji (srednjeveški) , MGH (Mommenta Historia Germania): zgodovinski spomeniki Nem?ije GRŠKA HISTORIOGRAFIJA Na?ini pisanja zgodovine: , Historiografija , Mit(ologija); mitološke razlage zgodovine ? razvili Grki , Epi , Literatura (npr. zgodovinski romani, povesti …) V Gr?iji ni tradicije historiografskih virov. Mikenska kultura = prvo pismenstvo. Ni napisanih nobeni zgodb (razen Odiseje in Iliade); zgodbe so si pripovedovali, zapisovali jih pa niso. Histor = izvedenec Historia = zgodba; kasneje se prenese na pojem preteklosti – ne samo ?loveštva, ampak tudi narave. Ko se nanaša na zgodovino pa govori o novejših obdobjih, ne starejših. Zlasti od srednjega veka naprej je pojem historiografije druga?e mišljen ? kot kronika, pri historiji pa je ta ?asovni razpon bistveno manjši. Od humanizma naprej ima historija tak pomen, kot danes ? v 16. st. se kronike ne pišejo ve?, zamenja jih historija. 7. st. pr. Kr. ? Grki oblikujejo pojmovno mišljenje ? iz konkretnih korakov niso znali izpeljati konkretnega zakona ? Platon ? odmik od konkretnosti. Iskanje prapo?ela (nekateri v vodi, drugi v zraku …) – ARHÉ; nekdo od zunaj posega ? iskanje pro?ela stvari v stvareh samih. Razvije se dokazovanje proti nedokazljivim trditvam ? razvoj znanstvenega diskurza. Logografi (6. st. pr. Kr.) – v MA ? pisci zgodb. Kot temeljno gradivo uporabljali legende, epe …, ki so ve?inoma v verzih ? prepišejo jih v prozo. Mite skušajo urediti (racionalizirati) po kronološkem redu. V pomo? si sestavljajo rodoslovja in tabele vladarjev. Za njih mit ni ve? nosilec eti?no-religioznega. Pri njih je opaziti nagnjenost k redu in sistemati?nosti. Delo: zbiranje pripovedk, bajk o lastnih mestih … ? pisanje zgodovine. Sprašujejo se o lastnem izvoru. Kompilirajo miti?no izro?ilo. Avtopsija – znanstvena metoda ? pomeni, da nekdo sam nekaj ogleduje. Pišejo o tem, kar so videli. Anketa – povpraševanje. Najbolj znan je bil Hekataj iz Mileta – opisovanje lastnih mest razširil. Potoval je po svetu = opis Zemlje. Prvi je definiral, kaj je Evropa in kaj Azija. Pisal je genealogije (izvor) miti?nih vladarskih hiš (Tebe). Gradivo zbira z avtopsijo in anketo – poka?e se te?nja po zanesljivosti. Uporablja druge vire: tempeljski, mestni arhivi, napisi na kamnih … Daje tudi svoje opombe razli?nih podatkov. Piše v razgibanem slogu, ki je zanimiv za poslušalce in bralce; preprosto pisanje. Tema: geografsko-etnografsko-zgodovinska. Na to logografsko tradicijo se nave?e Herodot iz Halikernosa (5. st. pr. Kr.). Tema: grško- perzijske vojne. Delo kasneje razdeljeno na 9 zgodb. Polpretekla (skoraj sedanja) zgodovina ? pove?e jo s preteklo zgodovino. Degresije so povezane z glasnim branjem. Njegovo ?ivljenje je bilo zelo razgibano. Bil je politi?no aktiven. Elementi pri Herodotu. Kaj vpliva nanj? , Prvo ozadje je MA – sem prihajajo razli?na ljudstva , Drug vpliv sta Homerjeva epa , Pogovori/dialog ? pokazati ozadje situacije; ka?ejo na zna?aj , Atene ? miselnost, znanost, tragedija … , Razvoj in lastnosti ljudi , Nastanek ?loveške zgodovine, kljub bo?jim intervencijam , Demokracija v Atenah ? bistvena za duhovni razvoj , Tragedija (Ajshil) ? bo?je ozadje; tragedija je druga?no dogajanje , Namere bogov se ka?ejo v sanjah in orakljih (prerokbe) ? Herodotu pomenijo najve?. Po eni strani je ?loveška zadeva, po drugi pa bogovi dr?ijo usodo posameznikov in narodov v svojih rokah. , Poskuša dati komentar ? zaslediti je zametke histori?ne kritike (?Tako pa sem slišal o …?). Kritika zdrave pameti temelji na lastni izkušnji. Herodot = o?e zgodovine. Njegov glavni namen je bil zabavati ljudi – jezik je enostaven, hkrati pa je bil namen pou?evati ljudi. U?enje je vpeljal Tukidid (460 – 400 pr. Kr.). Zgodovina Peloponeških vojn – delo razdeljeno na 8 knjig. Dela razdeli na pomlad in zimo. Delo zaklju?i l. 411. Bil je politik (o?e je bil bogat ?lovek). Imel je funkcijo stratega/vojaškega poveljnika (v Atenah je bilo 10 strategov – vsak za eno filo). Izgubil je eno bitko, zato so ga odstranili. Ukvarja se z opisom sodobnosti (Herodot je pisal za nazaj). S tem vpliva na kasnejše zgodovinarje. 404 – poraz Aten; polis popolnoma zatone – ker je to edini primarni vir tega ?asa, je prišlo do razli?nih interpretacij (ker ni del za primerjavo). S prou?evanjem dolo?enih situacij lahko raziskujemo ?loveško naravo, ki je nespremenljiva. Prou?evanje zgodovine ima trajno vrednost. Zgodovina preteklosti je material za preu?evanje. Tukidid je prvi predstavnik pragmati?ne zgodovine. Lo?iti je treba povode od vzrokov. Njegov slog se razlikuje od Herodota, ki je la?je berljiv od Tukidida. Oraklji in prerokovanja imajo vlogo v zgodovinskem dogajanju. Tukidid je bolj sistemati?en, zgodovino razume kot posvetno dramo. V njegovem delu mrgoli govorov (oralna tradicija – epi). Zapisal je logi?ne stvari in v govorih analiziral situacijo – s pomo?jo govorov interpretira situacijo in nam da to?ne podatke. Ksenofon(t) (430 – 350 pr. Kr.) je bil javna oseba; vojak. ?ivel je v Sparti in bil njen pristaš – nasledil je Tukidida in opisal obdobja od 411 do 362 (obdobje spartanske hegemonije) v nasprotju s Tukididom je pristranski – kriti?en do Aten. V njegovem delu se opazi, da je bil iz Sparte. V tem obdobju ima vse ve?ji vpliv retorika (govorništvo) – ?as velikega govornika Sokratesa. Zgodovinopisje ni moglo niti temu niti sofistiki ? to je zgodovinski material. Zgodovina postane diferant materiala, ki ga dajejo govorniki. Zgodovinski material uporabljamo v govorniške namene. Zgodovina v antiki je izrazito govorniška – retori?no zgodovinopisje (ta na?in je bil interesanten). Dramati?nost, pateti?nost, okraševanje snovi, izmišljanje – vse to je v helenizmu pomembno ? dramati?ni slog. To obdobje prese?e šele Polibos (ok. 200 – 120 pr. Kr.); povzame zna?ilnosti Herodota (poznavanje zemljepisa, terena; primerjalni na?in) in Tukidida (ta ne piše o vsakdanjem ?ivljenju, pomembne so samo razmere mo?i). Od Tukidida Polibij povzame analiti?no sposobnost in strogost. Ko Rimljani širijo oblast, ?ivi kot talec v Rimu – ima pomembno vlogo kot izobra?en ?lovek; spoprijatelji se z rimskimi visokimi ljudmi, hodi z njimi na vojaške pohode in raziskuje njihove dogodke (z originalnimi listinami): ?Zgodovino morajo pisati politiki, ker pišejo iz svoje izkušnje; pragmati?na zgodovina mora biti ob?a (obsegati mora velik teritorij) in vse mora biti na jasen, demonstrativen na?in prikazano.? Erudicija – tisti del zgodovinarjevega dela, ki zbira gradivo (npr. hebristika). Za?etnik je Helanikos. Druge vede znotraj erudicije: , Kronologija ? prvi kronolog = Helanikos , Sinteze ? subtilna zgodovina Razcep zgodovine ?e v antiki – eni pisali obse?no, drugi kronološko. RIMSKA HISTORIOGRAFIJA Obdobje Rimske republike se lo?i od obdobja Rimskega cesarstva. Rimsko cesarstvo – zna?ilna avtocenzura. Na rimsko kulturo vpliva grška kultura. Tudi na pisanje zgodovine vpliva grško zgodovinopisje. Na grški vpliv ka?e to, da so pisali grško; pisanje zgodovine v grškem jeziku se ohrani skozi vso rimsko zgodovino. Endogeni vzroki: , Dru?inska tradicija (kult prednikov ? pri pogrebih se to jasno vidi [patricijske dru?ine], zbor na forumu, govor, preteklost dru?ine …) , Bele?enje posameznih dogodkov v zvezi s koledarjem (zapisovali sve?eniki – koledniki ? zapisi se imenujejo fasti ? zapisujejo se npr. lakota, bolezen, vojne, son?ni mrki …). To so table iz skrilavca. Poleg dogodkov zapisujejo tudi nosilce funkcij – magistrati; ohranjeni seznami konzulov. Analles (letopisi) – fasti, urejeni po letih. So (najbolj) tipi?na oblika rimskega zgodovinopisja. To niso skope bele?ke, ampak zgodb (miti, legende). Analistika: STAREJŠA – do konca 2. st. pr. Kr. Namen: pragmati?en. Namenjena zlasti politikom. MLAJŠA – namenjena širšemu ob?instvu. Prvi letopisci pišejo grško; njihova dela se pogosto prevajajo v latinš?ino. Pišejo podoben tip informacij kot fasti, vra?ajo se v epiko, zatekajo se k informacijam, ki jih dajejo novi rimski epi (Nevius/Nelius in Enius) Nevius/Nelius ? ep o Eneju. Ima se za nadaljevalca Homerja. Enius ? delo Analles. Celotna rimska zgodovina do dogodkov, ki jim je sam pri?a. STAREJŠA ANALISTIKA: , Vsem piscem ?elja podati starejšo zgodovino , Podajo obdobje, v katerem ?ivijo sami , Pišejo ve?inoma tisti, ki so sami aktivni politiki (senatorji). , Redkokdaj izbirajo med nasprotujo?imi podatki , Niso iskali resnice Kvintus Fabius Piktor (1. polovica 3. st.): Anali (napisano v grš?ini, prevedeno v latinš?ino; obravnava celotno rimsko zgodovino do dogodkov, ki jim je pri?a. Zna?ilnost: pretiravanje). Marco Portius Cato (Marcus Portus Cato) (234 – 149 pr. Kr.) je eden najpomembnejših Rimljanov svojega ?asa. Delo: Origines (Izvori) ? sestavlja 7 knjig (poglavij. Obravnava za?etek Rima (1., 2. knjiga), za?etek Italskih mest, ki so prišla pod Rim (3., 4. knjiga), Punske vojne (5., 6., 7. knjiga). Uporablja razli?ne vire (rimski, oskovski …). Spremenil pisanje zgodovine; zanj so bistveni dogodki (imen ne omenja) v ?ivljenju rimskega ljudstva kot kontinuitete. Zadnje obdobje Rimske republike (2. polovica 2. st. pr. Kr.) – novosti v na?inu pisanja. Analiti?na forma se spremeni, ostaja samo zunanja oblika – ve? je komentarjev, razlag (ne naštevanje). S. Astelio (216 pr. Kr.): Historie. Razlaga zgodovino s socialno-dru?benimi faktorji. ?Prikazati moram, kaj in zakaj se je nekaj zgodilo.? Skuša razlagati na Polibijev na?in; njegov stil je pust. 1. st. pr. Kr. – krizno obdobje (Ciceron, Cezar) Zgodovina slu?i temu, da se ?lovek orientira v ?asu in prostoru. Ciceron – napiše, kaj naj zgodovina po?ne: daje naj primere iz preteklosti, filozofija pa predlaga. Zgodovinopisje postavlja v okvir govorništva (retori?na komunikacija) ? govornik mora vplivati na poslušalce. Zgodovinopisje se mora dr?ati retori?ne kompozicije. V retoriki lo?i: monumenta (osebe, kraj, ?as) in ornamenta (obogati surove podatke). Vsebina zgodovinske pripovedi temelji na: vzroku dogajanja (zasnova), jasno mora biti sosledje in zaklju?ek dogajanja – uresni?itve cilja. Pomembna je interpretacija zgodovinarja – pomembno avtorjevo mnenje o osebah. Zgodovina ne sme napisati ni? neresni?nega in ne sme izpustiti ni? resni?nega. Zgodovinopisje postaja oblika lastnega politi?nega anga?maja. Julij Cezar ? najbolj tipi?en primer anga?iranega pisanja. Njegov cilj je zgolj politi?en. Maskira svoje politi?ne ambicije – Rimljanom se ka?e kot edini, ki je sposoben Rim izpeljati iz krize ? prilizovanje ljudstvu. Galce obravnava kot barbare, kot krute ljudi. Podoben na?in pisanja je ubral Salust. Piše po letu 40/45. Opravljal je celo vrsto funkcij. V delih ka?e izrazit politi?ni anga?ma. Bil je Cezarjev varovanec. Ne piše v neposredni sedanjosti, razen v enem delu (Katalinova zarota) ? opisuje razvratnost mladih plemi?ev, zmanjšuje Ciceronovo in poveli?uje Cezarjevo vlogo. Med drugim je napisal tudi Jugurtina vojna. ? 1. st. n. št. ? razvoj biografije. Tit Livij (64 - ?) – pomemben analist. Pisal primer kabinetnega u?enjaka. Cilj: napisati zgodovino Rima od za?etka do sodobnosti. 142 knjig – 22 poglavij ? knjige razdeli na dekade. Ohranjenih ok. 25 knjig v celoti, nekaj v odlomkih, ve?ina pa je izgubljena ali pa je izginila. Prvih 10 knjig ? od 753 do 263. Kaj je tipi?no za njegovo delo? Širina. Pojavlja se ?problem virov?, ?esar se sam (prav) dobro zaveda. Uporablja (predvsem) vire druge roke. Zbral je veliko podatkov o delovanju institucij rimske dr?ave. Uporablja: parigirike – druge rimske zgodovinarje. Zanimajo ga osebnosti – njihova psihologija. Dogodke skuša razdeliti v vrednostni osi – podaja vrednostne sodbe. Vstavlja legende. Slog pisanja: sprva preprost, kasneje pa pateti?en, veli?asten, epi?en. Navaja ok. 400 fiktivnih govorov. Delo: priro?nik titus in razprav. Skozi zgodovino so Rimljani prikazani v svojih vrlinah: delavnost, treznost, poštenost, pater familias, vztrajni so, spoštujejo zakon … Govori o sre?i. Vloga zgodovinopisja: opomniti, da se moralne kvalitete Rimljanov tiste, na katerih se oblikuje usoda naroda. Tiberij: pisanje zgodovine je tvegano po?etje. Denucius Cortus – piše zgodovino dr?avljanske vojne. Jo?ef Flavij (2. polovica 1. st. pr. Kr.) ? delo: ?idovske vojne (od 167 pr. Kr. do padca masade) ? upor Makabejcev, ?idovske starine (zgodovina ?idov od stvarjenja do leta 6 n. št. Konec 1. st. n. št.: Tacit – konzul, guverner. Ve? del: Historie, Anali, Germania. Historie – 109. l.; od 68 (od Tiberija) do 96 l.; opisuje dobo, ki so jo sami do?iveli Anali – od 14 – 68 l.; ?as pred piš?evim ?ivljenjem Germania – hvali Germane. So proti razuzdanemu ?ivljenju. V glavnih delih predstavi vse tradicionalne zna?ilnosti Rimske dr?ave: npr. patos (pateti?ni opisi), ?ustvenost … Zbira dogodke tako, da spro?ajo moralisti?en razmislek. Zgodovina ima vzvišeno nalogo. Metoda izkušnje. Gre mu za klini?ne znake dela: anketa (avtopsija), pisani dokumenti, spomini – propadanja. Klini?ni znaki (politike): Zvija?nost, la?, zarote, vsemogo?nost vojske, akcije plemstva … Krepi se biografija. Avtorji: Suetoni (75 – 140) – biografija 12 rimskih cesarjev; anekdoti?nost, opisuje javno ?ivljenje … Vpliva na srednjeveško geografijo. Plutarh – vzporedni ?ivljenjepisi. 4. st. n. št. – Amianus Marcelinus; spremeni se pisanje zgodovine – zaradi krš?anskega vpliva. SREDNJEVEŠKA HISTORIOGRAFIJA ?as od pozne antike do 14. st. delimo na: HISTORIOGRAFIJA LATINSKEGA ZAHODA GRŠKO-BIZANTINSKA HISTORIOGRAFIJA Razlika med anti?no in srednjeveško historiografijo: POJAV KRŠ?ANSTVA ? krš?anstvo zgodovini daje popolnima druga?en pomen kot v antiki. Antika racionalizira. Krš?anstvo na zgodovino gleda druga?e ? zgodovina odrešitve. Za?ne se s stvarjenjem ? Stara zaveza ? Kristusovo rojstvo ? Sedanjost ? Kon?a se s poslednjo sodbo. = zgodovina vzporednosti (zgodovinarji iš?ejo podobnost med realnimi in bibli?nimi osebnostmi). Pojem zgodovine se spreminja. V srednjem veku imamo mislece, ki razmišljajo, kaj zgodovina je in s ?im se ukvarja. Izidor Polihister (560 – 636) ? delo Etimologija. Zgodovini odmerja dolo?eno mesto; zgodovina je del gramatike in govorništva. Razlikuje med fikcijo in zgodovino, ki mora dajati razmeroma trdno vednost. Poro?ilo o?ividca = historija ? velja za Tacita in Izidorja ? zgodovinar naj piše o obdobju, v katerem ?ivi, zbira poro?ila o?ividcev = zgodovinar svojega ?asa. Starejša obdobja: prepisovanje del takratnih o?ividcev. Historeo = grško poizvedovanje. Dogodek zapiše kot del zgodovinskega odrešenja; dogodek mora zapisati in ?, ne pa tudi preu?iti in ga znati. Delitev na 4 cesarstva: , Asirsko-Babilonsko , Perzijsko , Makedonsko , Rimsko = 6/7 obdobij Delitev pomeni poskus zajeti zgodovino v celoti – od za?etka do konca in v celoto umestiti ?as, v katerem pisec ?ivi. Zgodovina ima smisel = povezana v celoto. Oblike srednjeveške historiografije: , Nekatere prevzete (kronike ? ponavadi delo enega avtorja, vsebinsko obse?no gradivo od stvarjenja do ?asa avtorjevega ?ivljenja. Temelj je pokazati bo?jo intervencijo. Je vedno histori?na retrospektiva). Za?etnik kronik je Evzebij iz Cezareje. Orozij (5. st.); delo Sv. Avguština ?De civitate dei?. , Anali ? nastali kot koledarji; postopoma vpisovali dogodke, ki so se dogajali. Pomenijo za?etek samostanskih kronik. , Vitae (?ivljenjepisi): 1. ?ivljenjepisi svetnikov (nastali v 4. st. z mu?enci) 2. ?ivljenjepisi pomembnih vladarjev (Vitae Caroli – ?ivljenjepis Karla Velikega ? 9. st.) ? zgledujejo se po anti?ni dobi. , Gesta ? neke vrste ?ivljenjepisi; dejanja pomembnih ljudi (fevdalci, škofje, kri?arji [11.st.] …). Gesta Francorum (opisi francoskih vitezov, ki gredo na kri?arske vojne. , Avtobiografija ? Karel IV. Sprva pisci zgodovine menihi, visoki dr?avni uradniki, teologi … Od 13. st. naprej se (zlasti v Franciji) pojavljajo lai?ni pisci zgodovine. V Italiji se v 14. st. pojavljajo pisci, ki prekinjajo tradicijo – napovedujejo humanizem in renesanso. HISTORIOGRAFIJA V NOVEM VEKU (1400/50 – 1789) Razvije se nov na?in historiografije. Delimo jo lahko na razli?ne tipe, ki si deloma ?asovno sledijo, deloma sobivajo. 1. Tipi?na humanisti?na historiografija (15., 16. st.) 2. Obdobje reformacije in protireformacije (16., 17. st.) 3. Erudicija – natan?no poudarjanje (17. st.) 4. Razsvetljenska historiografija (18. st.) Zna?ilnosti prehodnega obdobja: , Antika se zopet pojavi za vzor; se ne odkrije na novo. , Tisk (najpomembnejši) – po 1500. , Za?etek nastajanja lai?ne znanstvene paradigme. , Druga?no pojmovanje ?asa. Humanisti ob?utijo razliko pri zapisovanju zgodovine. , Humanisti ho?ejo razumevati zgodovinske dogodke iz njih samih. Poezija – lastnost, ki jo spro?a, je imaginacija. Historiografija – lastnost, ki jo spro?a, je spomin. Filozofija – lastnost, ki jo spro?a, je razum. Humanisti se ne odrekajo niti srednjeveški historiografski tradiciji, ki nastaja iz antike. Zgodovina je še vedno del retorike (obnova le-te); knji?evnosti. Na novo komentirajo nastala dela; skušajo najti originalne anti?ne tekste (zbiranje anti?nega gradiva) Antikvar – zbira gradivo. Oblikujejo zgodovinsko metodo. Izdajajo slovarje, kronike … Zgodovinarji skušajo prikazati preteklost kot zanimivo zgodbo. ?lovek jemlje usodo v svoje roke ? druga?na podoba ?loveka (izrazita vrnitev k antiki). ?lovek je akter. ?lovek sam ustvarja zgodovino tako, da jo skuša dojeti v smiselni celoti (zgodbi). Pogosto so nekriti?ni do anti?ne historiografije. Razvoj filologije (filološka kritika). Zgodovina daje primere za prakti?no ?ivljenje (arsi vendi). V humanisti?nih konceptih historiografija sodi v širši okvir vednosti, ki odlikujejo dobro izobra?enega ?loveka. Zgodovina sodi v ideal – treba je imeti dobro retori?no in dobro izobra?enega ?loveka. Retorika daje temeljna navodila/stilna sredstva, zgodovina pa je resni?na pripoved. Zgodovinar: jasnost, razvidnost, skladnost … Filologija – temeljna naloga: najti postopek, da se da original rekonstruirati. Druge naloge: , Zbiranje starih tekstov, jih pregledati, urediti in narediti dostop. , Najti izvirni pomen. Iskanje materialnih ostankov (napisi, kovanci …) ? razvoj numizmatike, arheologije … Filologi – iš?ejo stare tekste in jih ?istijo ? antikvariji. Pisci zgodovine – ?iš?enje tekstov jih ne zanima. Stališ?e: to, kar je ?e bilo napisano, raziskujejo filologi, naloga zgodovinarjev je pisati sodobnost. Italija: humanisti se ukvarjajo z zbiranjem anti?nih virov. Francija, Anglija: ukvarjajo se z zbiranjem srednjeveških virov. Po retori?ni tradiciji mora odkriti za?etek, dogajanje (?as, kraj) … Lotiti se mora oseb, njihovih lastnosti … Politi?na historiografija. Gre za humanizacijo historiografije. Pri ve?ini humanisti?nih zgodovinarjev gre za to, da slu?ijo interesom dr?ave in politike, od 16. st. naprej pa se propagandisti?nost zgodovine opuš?a. Zgodovinopisje se za?ne ukvarjati s spremembami v ?asu. Najbolj razvita je v Italiji – konec 14., za?etek 15. st. Za?etnik Leonardo Bruni – glavni predstavnik humanisti?ne zgodovine. Flavio Biondo – topograf anti?nega Rima. Deluje v 1. polovici 15. st. ?asovna bli?ina. Lorenzo Valla(o) – za?etnik filološke kritike. Nicolo Machiavelli in Francesco Guiccardini – 1. polovica 16. st. Delo: razprave Tita Livija, Zgodovina Firenc – razdrobljenost Italije. Ne zanima ga kritika virov – poka?e, da niso pomembni samo veliki voditelji, ampak tudi socialne razmere. Razvoj historiografije v Franciji: Bodin – vpelje novost; ho?e poiskati odlo?ilen faktor za nastanek zgodovine. Najde ga v geografiji. Dovršena zgodovina – skupina francoskih pravnikov; 2. polovica 16. st. ? ?as med dr?avljanskimi vojnami v Franciji – razpad Francije. Obstajajo konstante, ki zgodovino vodijo ? vpeljali od ekonomskih dejavnikov do religioznih dejavnikov. Stališ?a se uveljavijo tudi v 20. st. NASTANEK IN RAZVOJ TEKSTNE IN HISTORI?NE KRITIKE , Razli?na stopnja kriti?nosti do virov v zgodovinopisju (Tukidid, Herodot – problem, ker je uporabljal oz. zapisal razli?ne variante zgodb drugo zraven druge). Temeljno na?elo za reševanje vprašanja o to?nosti vira je bil razum. , Srednjeveška zgodovina je nekriti?na. , Kritika po zdravi pameti (ohrani se do 2. polovice 18. st.) – problemi: , Pisana po lastni izkušnji (Herodot kritiziral, da so Feni?ani imeli sonce na severu) Kje se razvije kritika virov? Razvije se v okviru filologije. Temeljno orodje za to so dali filologi v ?asu humanizma ? postavljala se je naloga, da bi bili ti viri ?imbolj originalni. Jezik piscev: najprej morajo ugotoviti, kaj napisano sploh pomeni – besedilo je treba ?o?istiti?. Razvoj tekstne kritike. Naloga le-te: ugotoviti pristnost besedila in komentirati jezik. Besedilo je treba interpretirati. – Konstantinova darovnica je klasifikat – analiza teksta ? jezik je poln Lorenzo Valla(o) barbarizmov. Navaja celo vrsto razumskih argumentov. Politijan Angelo – ?Najstarejši tekst je najbli?ji originalu.? Temeljna naloga tekstne kritike: ugotoviti najbolj originalno obliko teksta. ?e originala ni, ugotoviti, katera oblika teksta mu je najbli?ja. Kriti?na izdaja – treba jo je rekonstruirati. Histori?na kritika – 2. naloga – ugotavljanje zanesljivosti podatkov. Humanisti morajo rekonstruirati original ali pa povedati, katero je najbli?je originalu. Za?etek 16. st. ? protestantizem (napa?na interpretacija krš?anskega nauka); temelj vere = Sveto Pismo. V zgodovini iš?ejo vzroke za dogodke. Organizirajo preu?evanje cerkvene zgodovine, da bi imeli oro?je proti pape?u. Matija Vla?i? – vodja protestantov. Deloval v Magdeburgu. Organiziral kolektivno delo = magdeburške centurije (obravnavajo zgodovino po stoletjih; 13 zvezkov) – ?ivi 1520 – 1575. Skuša pisati neke vrste zgodovino preu?evalcev. Centurije so polemike zoper katoliško cerkev. Ta krog ljudi zbira gradivo; zgrajene so na podlagi pristranskega zbiranja virov – polemika. Cezaro Baronio Cotello izda Anale (Annales) – uporablja številno gradivo iz papeških arhivov. Prva zbirka so Acta Sanctorum (delo jezuitov), druga pa Acta Sanctorum ordinis S. Benedicti. Po 1600 se za?no zavedati, da zanikanje protestantske trditve ne vodi nikamor. Za?no ?istiti svoje izro?ilo. Gre za sistemati?no zbiranje in izdajanje rokopisov. Za?etnik je Jean Bolland – te jezuite zato imenujemo bolandisti. Delo Bollanda je nadaljeval Papebroch. Razlika med centurijatorji in bolandisti: Centurijatorji – zbirali tisto gradivo, ki je bilo v njihovem interesu (marsikaj zamol?ali). Bolandisti – zbirali vse gradivo. Posledice: so svetniki, ki to sploh niso. Mavrinci (Benediktinci) – zbirajo podatke o svetnikih, ki so bili iz benediktinskega reda. Papebroch – postavil temeljna na?ela, po katerih je treba argumentirati resni?nost virov. Najbolj znano ime med mavrinci je Jean Mabillon. Delo: De rediplomatica (1861); postavil temeljna na?ela za razvrš?anje listin. Nastopil proti Papebrochu (znamenita znanstvena polemika). S temi deli je zgodovina dobila kritiko in metodo dela ter celo vrsto priro?nikov, pripomo?kov. Za?nejo se pojavljati splošna metodološka dela. Ducange – 2 slovarja : latinski in grški. Du Fresnoy – metoda za preu?evanje zgodovine (pristnost listine, nepristranskost, avtopsija avtorja …). Poudarja razlike med originalom in prepisom … Iz Francije se mavrinška na?ela širijo tudi drugam (v samostane). Izdajajo zbirke virov, ki so pisani po teh sestavljalnih na?elih ? Delo: Reum Scraptorum. Erudicija – lo?ena od pisanja zgodovine (do 18. st.). Do zdru?itve pride šele ok. 1820. RAZSVETLJENSKA HISTORIOGRAFIJA Racionalisti?na filozofija: Descartes oblikuje neka filozofska na?ela za dosego natan?ne vednosti (?lovek z razumom spoznava zakone). Preteklost ni nekaj, kar bi se dalo opisovati kot fiziko in matematiko (reducirati na tak na?in razmišljanja). Rene Descartes: To je zaporedje slu?ajnosti, kjer je velika zmeda in se je ne da urediti, nau?iti. Postavlja primat naravoslovnih ved. Wilhelm Leibnitz – pomemben matematik. Nobena stvar se ne more bolje spoznati, kot po njegovem samem za?etku. Vuffan (Francoz). Tudi naravoslovni fenomen ima neko zgodovino. Narava je gibanje in to gibanje treba ujeti v nek sistem. Descartesov dvom in racionalizem spro?ita kriti?nost do vseh tradicij (vse je treba raziskati, v ni? ne moreš verjeti brez raziskave). Kriti?no preizpraševanje: Na za?etku 18. st. je v delu evropske intelektualne elite kriti?ni ?, ki se loteva realnosti ?. Kriti?nost, racionalen pristop, je prvi znak tega obdobja. To je obdobje, ko Evropa ?e dominira med svetom; nekateri ?e potujejo po svetu in jih zanima, kako je drugje (tuje kulture) ? opisujejo, analizirajo, pišejo potopise. Ka?ejo, da so ti zakoni obi?aj, ki jih ima Evropa dale? od univerzalnosti. Za?nejo se diskusije, kjer se za?nejo iskati odgovori: Ali je zadaj vsega kaj skupnega (glede na toliko razli?nih kultur)? Splošne zna?ilnosti teh manifestacij. V humanizmu se je uveljavila erudicija. Pri filozofih pride do spoznanja, da je treba spoznavati preteklost, sedanjost in prihodnost. Tako lahko dobimo celotno sliko. Namesto kronološkega prikazovanja dogajanja gre za iskanje notranjih vzrokov. Femelo (francoski pisec). Bistven smisel zgodovine je v redu, urejenosti. Zgodovinar vnaša red (posvetni) in osmišlja zgodovino. Razsvetljenski filozofi: iskanje teorije v splošnih oblikah dru?be, iskanje smisla napredno, kakšna so splošna na?ela ?loveške narave. Zato moramo poznati zgodovinska dejstva. Temeljni nosilec razsvetljenskih idej je liberalno plemstvo. Civilizacija = glavna tema razsvetljenstva (duhovni razvoj, umetnost, knji?evnost, pravo, zakoni). Vojna in politika je nekaj, kar ne gre v koncept (vojne zavirajo napredek civilizacije. Duh naroda – pomemben v 19. st. Duh ?asa (spoznati, to pomeni pravilo; ravnati v dolo?eni situaciji). Zgodovina postaja merilo za prestop dolo?enih dogodkov (akcij). Zgodovina je svetovna sodba (strašno in integralno sodiš?e). Gre za novo pojmovanje zgodovinskih dejstev, ki je izrazito filozofsko (zgodovinska dejstva se pove?ejo v celoto). Giambattista Vico/ Jamma Ltistra Vitto (Italijan) Francija, Škotska, Nem?ija ? tu se razvijejo razsvetljenske miselnosti. Škotska ? iskanje resnice po naravi ljudi. Da lahko ustvarjajo neka na?ela, po katerih se da oblikovati sre?o (na teze stališ?a za vladarje, da bi moralno vladali). Argumentirajo tako, da zbirajo obse?no gradivo o preteklosti ? primerjalni pristop. Opa?ajo ?loveško ?eljo po ? ?ivljenjskih ?, napredek ni odvisen samo od vladarja, nekega zavestnega ?, ampak iz socialnih konfliktov. Zgodovina ni posledica idej, temelji na realnih situacijah. David Hume (empiristi?ni filozof); iracionalnost = temeljno gibalo. Wilhelm Robertson ? sistemati?no zbiranje v britanskih ? knji?nicah. ? je rast civilizacij (kot Hume). Poudarja materialne pogoje za nastanek dru?be. Adam Ferguzar in John Millar – nastanek dru?benih odnosov od primitivne dru?be do danes. Poudarjata pomen gospodarskih dejavnikov. Millar primerja pravne norme, ukvarja se z izvorom razlik socialne norme (zgodovina sociološke analize). Gibbon – naredil prvi velik korak ?. Delo: Zaton in padec rimskega cesarstva. HISTORIOGRAFIJA NA KONCU 18. IN V ZA?ETKU 19. STOLETJA 2 pristopa o razmišljanju preteklosti: 1. Romanti?no zgodovinopisje 2. Zdru?itev erudicije in geneti?nega pristopa ? zgodi se v 20-ih letih 19. st. Zgodovina se širi na nepoliti?ne vsebine. a) kaos b) ?lovekova narava je spremenljiva Justus Möser ? preu?uje socialne institucije; imajo svojo notranjo logiko obdobja, v katerem so nastale. Historiografija: Iskanje splošnega in tipi?nega mora pregnesti s svojim smislom individualizma. Notranje gibalne sile temeljile na teh dveh pristopih. Od antike naprej prevladuje mnenje o stabilnosti ?loveške narave. Zgodovinsko dogajanje je treba presojati po dogodkih, po katerih se je zgodilo, ne pa iz nekih ob?ih stvari. Historizem se uveljavi v 19. st. Za?etnik: Herbert ? v 80-ih letih 18. st. (1784, 1791): Ideja o filozofiji zgodovine ?loveštva. Bil je izrazit razsvetljenec – pri prou?evanju zgodovine razsvetljensko mišljenje ni pravi na?in (tako pravi). Wiko/Giambattista Vico – treba je raziskati povezavo med ljudmi (razli?na podro?ja, kultura, jezik …) Delo: Principi nove znanosti. Obdobja: , ? , bogov , herojsko , ?loveška doba Herbert – so razli?ni narodi z razli?nimi kulturami/na?inom ?ivljenja. Humaniteta = vezni ?len, ki povezuje ljudi med seboj. Vsak narod prispeva k humaniteti: zgodovina ?loveštva prispeva, da pridejo do izraza pozitivne lastnosti. ?ivljenje ima (kak) znan smoter = teleološki pogled. k1. Vsi ti filozofi vidijo princip, ki se skozi zgodovino ohranja. Hegel – duh prihaja k samozavesti (lahko preko velikih osebnosti) = narod. Kant – stališ?e, da je vse, kar je narava pri bitju ustvarila nastalo zato, da se razvije v ?im boljši obliki. Pri ?loveku: naj se razvije razum. Osvobajanje instinktov (v dr?avi). Nastanek in razvoj dr?ave = pomembno za zgodovinopisje pri njem. k2. Premostitev prepada med pristnostjo in nepristnostjo vira. To, kar zgodovina po?ne še danes. Nibuhr (1776 – 1831) ? sintetizira erudicijski pristop. Ukine dualizem erudicije in sinteti?no pisanje zgodovine. Delo: Zgodovina Rima. Friedrich August Wolf: vpliva na Nibuhrja. Formuliral homersko vprašanje. Antiko ho?e vrednotiti in spoznati za zgodovinsko obdobje. Izhodiš?e = tipi?no filološko. Klasi?na filologija se v 18. st. razvije predvsem na Nizozemskem. Wolf razvija hermenevtiko (metoda razlaganja Biblije). Od takrat naprej je Homer izrazito zgodovinski vir ? homersko vprašanje; iskanje podatkov o dru?bi …, do takrat pa je bil kot estetski objekt. Tri vrste analize za anti?ne tekste: 1. dramati?na 2. besedna, filološka 3. zgodovinska Ludvik Ranke (1795 – 1885) – velja za prvega znanstvenega zgodovinarja. Kot reakcija na razsvetljenske norme se razvija ROMANTI?NO ZGODOVINOPISJE (1. desetletje 19. st.).deloma se opira na Herberta (pojem duha naroda) – vpliv na nemški narod. Be?i v iracionalnost. Bistvena je domišljijskost, mistika. Zgodovina postane ideal; v preteklosti je tisto, kar iš?emo. (Nemci se obra?ajo na srednji vek). Pomembno je v?ivljanje v mit. Romanti?no zgodovinopisje poudarja literarni moment. Romanti?na historiografija: ?lovek je nespremenljiv, odvisnost od kraja in ?asa; izgine kriti?ni duh; oblikuje smisel do zgodovinopisja. Razvoj histori?ne šole prava, ki prek duha naroda vpliva na zakonodajalca. Ideja v?ivljanja – formuliral Wilhelm Humboldt. Po nalogi zgodovinopisja formuliral zgodovinska stališ?a, poleg tega izpostavil metodološka stališ?a. Dru?bene znanosti ne morejo uporabljati istih metod kot naravoslovne. Zgodovino mora s pomo?jo kriti?ne metode in vladajo?e ideje povezati v logi?no celoto. Zato ne zadoš?a opis, ampak se mora v?iveti v notranjost dr?ave in naroda tistega ?asa. Vladajo?e ideje: Humboldt opazuje, da je francoska revolucija imela velik vpliv ? za ta dogodek ne moremo brskati po preteklosti. Francoska revolucija je posledica idej razsvetljenskih historiografov (historiografskih idej?) Ne sprašuje se, odkod te ideje. Zgodovinar lahko pride do idej, ?e prou?uje histori?no realnost.